Danes imamo kruha še dovolj, v trgovinah in pekarnah lahko zbiramo med raznovrstnimi pekarskimi izdelki. Mnogi kruh spečejo tudi doma, saj ni boljšega okusa kot topel, ravnokar spečen kruh bodisi iz krušne peči, štedilnika ali električne pečice. Vsak kruh je dober, a najboljši je tisti, ki nas spomni na naše stare starše, domači dom, nenavadne otroške zgodbe. Tako kruh ni le navadno prehransko živilo, ki je nedavno predstavljal simbol blagostanja, temveč pomemben element naše domače tradicije oziroma skupne lokalne dediščine. Še več, kruh lahko spodbudi poglobljena razmišljanja o težkih družbeno-političnih krizah, odnosu do hrane v času vojne, slabih letinah in izobilju, ljubezni do starih staršev, socialnih vrednotah idr. Kruh lahko tudi spodbudi razmišljanje o mladinskih subkulturah in uporih mladih do družbenih sprememb, kot so to počeli otroci cvetja iz 70. let 20. stoletja. S svojstvenim načnimo življenja so širili sporočila o svobodi, ljubezni in miru. Morda na prvi pogled malo nenavadna povezava s pekarsko dediščino, vendar pogovor o kruhu med mladimi, ki v okviru Ljudske univerze Ajdovščina obiskujejo program Projektno učenje mladih, je spodbudil prav sledeče povezave.

Delavnica o kruhu je bila izvedena v okviru operacije Prostor doživetij pekarske in mlinarske tradicije, ki jo s pomočjo sofinanciranja Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, izvaja Občina Ajdovščina. Namen delavnice je bil spodbuditi pogovor med mladimi o vsebinah, ki se bodo ponujale v nekdanji Rustjevi pekarni. Tako so mladi razmišljali, kaj jim kruh pomeni v življenju in kako preprečiti sodobno navado, da star ali suh kruh vržemo v smeti.

Z mladimi smo se najprej pogovarjali o dobrih lastnostih kruha, ki so se razvile že v naši preteklosti. Kruh je v slovenski zgodovini predstavljal osnovno prehransko živilo, naši predniki so ga zelo cenili, sploh bel kruh, ki je bil na mizi le ob večjih praznikih. Načini peke kruha so se prenašali iz roda v rod, in še danes po pogovoru z mladi, kruh povezuje generacije. Mladi so nam tudi zaupali, da je kruh težko speči. Zavedali so se, da ni enostavno pripraviti in zgnesti testo, ki bo po peki rahlo in imelo sočno hrustljavo skorjico. Domač kruh se lahko tudi preveč drobi, hitro posuši ali splesni. Največkrat ga mladi zaužijejo za zajtrk, saj nima močnega okusa, je nasiten in dober. V nadaljevanju je pogovor stekel o pekarni, kjer bi pekli kruh zgolj za mlade. Udeleženec delavnice, ki kruh peče s svojim dedkom, se je spomnil na obdobje otrok cvetja in predlagal, da bi v novem doživljajskem centru pekli kruh s cvetjem. Tako kot so otroci sveta opozarjali na vrednote miru, svobode, ljubezni, medsebojnega spoštovanja, bi tudi kruh s cvetjem, ki bi ga spekli mladi, opozoril na ponoven odnos do hrane, dela in tradicije. Po mnenju mladih bi imel kruh na skorji motive cvetja, nabor sestavin in priprava testa bi bili osnovani na domači tradiciji, vendar nadgrajeni z novimi sestavinami in oblikami. Priprava testa bi spodbujala skupno delo, druženje in zabavo. Ob pričakovanju na svoj izdelek, bi mladi razmišljali o vrednotah dela, tehnologije, odnosih do hrane in odnosih do ljudi. Na koncu delavnice smo spoznali, da ne naredi dobrega kruha le moka in izkušena roka, temveč tudi kruh lahko naredi človeka. Vsekakor pa pogovor o kruhu polepša dan.

Prispevek pripravila: Jasna Fakin Bajec (Raziskovalna postaja ZRC SAZU iz Nove Gorice).

Aktivnost se izvaja v okviru operacije Prostor doživetij pekarske in mlinarske tradicije, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.