Avtor fotografije: Jurij Momirski

Občina Ajdovščina skupaj s partnerjema Krajevno skupnost Črniče in Društvom za ohranjanje kulturne in naravne dediščine Aqua Turris iz Vrtovina v okviru operacije »Po terasah in suhozidju« izvaja več aktivnosti s skupnim ciljem ohranjanjem naravne in kulturne dediščine terasirane krajine območja Lokalne akcijske skupine Vipavska dolina.

Ena od teh aktivnosti, točneje inventarizacija terasirane krajine na območju Vrtovina – Črniče – Gojače, se je zaključila pred kratkim s pripravo poročila o inventarizaciji terasirane krajine tega območja.

Podjetje LASCAN d.o.o., pod taktirko dr. Lucije Ažman Momirski in asist. dr. Tomaža Berčiča je z natančno in terensko inventarizacijo ugotovilo, da je v vseh treh zgoraj omenjenih obravnavanih katastrskih občinah 174 ha terasiranih zemljišč, pri čemer je večina teras zapuščenih in opuščenih, kar pomeni, da terase preraščajo rastline in gozd in mestoma postaja že skoraj povsem neprepoznavna.

Velja omeniti, da je najmanj zaraščenih zemljišč v k. o. Črniče, približno enako pa je razmerje med obdelanimi terasami in zaraščenimi terasami v k. o. Gojače in Vrtovin. Vzrok za obsežno zapuščanje teras lahko najdemo v nizki poselitvi teh krajev, saj suhozidne terasne brežine, ki na obravnavanem območju prevladujejo, temeljijo na ročnem in zato izjemno zahtevnem delu, kjer je obseg delovne sile ključen.

Terasirana krajina na območju Vrtovina, Gojač in Črnič ima nekatere svojevrstne značilnosti, ki so izjemno zanimive. Ena takih je to, da imajo terase pretežno vertikalne suhozidne brežine različnih višin, na terenu pa je mogoče opaziti tudi novo grajene terase z zemljatimi terasnimi brežinami v naklonu.

Sodobne strategije za krepitev krajinske podobe in izboljšanje stanja terasirane pokrajine morajo upoštevati različne pristope, ki združujejo korake h končnemu cilju: redne dogodke o ozaveščanju pomena urejene in vzdrževane kulturne terasirane krajine; redne izobraževalne dogodke o pravilni gradnji suhih zidov; finančne spodbude prebivalcem za urejanje in obnavljanje suhih zidov; uvajanje inovativnih praks ohranjanja krajine (kot je na primer Posvoji teraso) in ne nazadnje redno spremljanje spreminjanja krajine skozi novelacije inventarizacije terasnih ploskev in brežin.

Zabeležiti in razumeti terasaste krajine je izrednega pomena. Če so njene dejanske značilnosti jasno znane, bo lažje dodati vrednost in določiti prihodnost za to krajino. Inventarizacija ohranjenih in delno ohranjenih terasiranih področij pa je za prepoznavanje in ohranjanje te kulturne in naravne krajine nujna.

Operacija »Po terasah in suhozidju« je sofinancirana s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada  za razvoj podeželja preko Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020 / ukrep LEADER / podukrep 19.2