O KRUHU V VIPAVSKI DOLINI
Z vami delimo članek, ki je bil objavljen v tiskani verziji lokalnega časopisa Lokalne Ajdovščina.
Na Slovenskem je vsakdanji ali praznični kruh vedno predstavljal pojem za hrano, njegova količina in vrsta pa sta merili življenjskega standarda, dobrote, človekove veljave in sposobnosti.
Skozi spremljanje celotne zgodovine je moč opaziti, da je bil kruh vedno statusni simbol, povezan s stradanjem oz. blaginjo, simbol sreče in blagostanja. V kruhu je prežet celoten proces darov narave – vse od žita, mletja pa do izdelave okusnih izdelkov. Pomen kruha med drugim potrjujejo tudi številni ljudski pregovori, katerih bistvo je še danes zelo aktualno. Danes, ko kruha nismo lačni in nas pekarne razveseljujejo z različnimi tradicionalnimi in novimi pekarskimi izdelki, se nam rek »če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga« zdi nenavaden, pa vendarle ima močno simbolno vrednost. Vsi si tudi želimo sočloveka ali prijatelja, ki je »dober kot kruh«. Mladi, ki so končali svoje šolanje, stremijo, da bi bili čim prej »pri svojem kruhu« in delali v delovnem okolju, kjer »Dobro režejo kruh.«. Če gredo otroci v svet, bodo kaj kmalu spoznali »Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče.«, zato se bodo radi vračali v svoje domače kraje. Peki in živilski tehnologi se morda krešejo pri mnenju, ki jih poudarja pregovor »Ne naredi kruha moka, ampak roka.«, je pa za dober kruh potrebno tudi dobro, domače krušno žito. Dandanes je pomen kruha drugačen kot v preteklosti. Kruh je živilo, ki nas tako rekoč vsakodnevno spremlja in mu mnogi med nami ne dajejo posebnega pomena. Mogoče zaradi lahke dostopnosti, morebiti tudi zaradi dejstva, da spada med osnovna, enostavna živila … Ja, pri kruhu se v bistvu vse začne in tudi konča, zato je vredno poznati, spoštovati in trajnostno razvijati tradicijo mlinarstva in pekarstva ter pekarskih izdelkov, ki govorijo o materialni, socialni in duhovni kulturi v določenem okolju. Prav k temu stremimo s projektom sodelovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS) »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost«, ki je financirana s pomočjo sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 –2020 (ukrep LEADER/podukrep 19.3). Občina Ajdovščina si tako pod okriljem LAS Vipavska dolina prizadeva obuditi dve tradicionalni panogi, ki sta pomembno oblikovali in še vedno oblikujeta življenje in identiteto našega lokalnega področja, mlinarstvo in pekarstvo.
KAJ NAM PRIPOVEDUJE TRADICIJA O PEKI KRUHA V VIPAVSKI DOLINI?
V preteklih stoletjih, ko so ob rekah in potokih v Vipavski dolini delovali številni mlini, se je v več krajih zelo razvilo pekarstvo. Jochmannov mlin, ki se nahaja tik ob vhodu v mestno jedro Ajdovščine, je bil v 19. stoletju najmogočnejši valjčni mlin v cesarstvu. Leta 1867 ga je zgradil Wenzel Jochmann. Viri navajajo, da je Jochmann leta 1905 vanj vgradil vodno turbino in tako proizvajal elektriko zase in še za nekaj meščanov. S pekarstvom je povezan tudi Veno Pilon, priznan ajdovski umetnik (slikar, fotograf, grafik). Rojen je bil namreč v hiši, v kateri je delovala pekarna. Pekarno je v prvi polovici 20. stoletja vodil njegov oče, Domenico Pilon (po domače Meningo) in v njej tudi prodajal različne vrste kruha. Veno Pilon je domače dobrote upodobil na svoji sliki »Kruh« in na neki razstavi s ponosom poudaril »to pa je Meningov kruh«. Poleg Meningove pekarne je bila v Ajdovščini poznana tudi Ruštjeva pekarna (v Rustjevi hiši), ki se je nahajala v neposredni bližini Pilonove pekarne (danes Pilonove galerije). Pekarni sta bili istočasno tekmici v dejavnosti, hkrati pa tudi vsaka s svojim delovanjem povezani na področju oblikovanja cen in pristopa h kupcem. Rustjeva hiša se nahaja v centru Ajdovščine in je del niza stavb, ki na jugovzhodni strani segajo vse do ostalin rimskega zidu in je pravzaprav meščanski dvorec iz 18. stol. V pritličju še vedno stoji velika parna peč, v kateri so po vojni pekli znamenite ajdovske žemljice. Peč je bila vroča še do pred pol stoletja. Najnovejša arheološka odkritja pa kažejo, da so za gradnjo Rustjeve hiše porabili ostanke arhitekturnih členov rimske Kastre. V kleti so odkrili del obzidja in temelje obrambnega stolpa iz tretjega stoletja, kar prinaša nove podrobnosti o poznoantični utrdbi, ki je bila s štirinajstimi stolpi in 600-metrskim obzidjem ena najpomembnejših utrdb rimskega obrambnega sistema od morja do Alp. Občina Ajdovščina želi prostore Rustjeve in Križajeve hiše, Pilonove galerije ter okolice, na Prešernovi cesti v Ajdovščini, urediti v funkcionalno celoto, in sicer tako, da se bodo v njih izvajale različne kulturne, izobraževalne, umetniške in zabavne dejavnosti.
OBUJENA RECEPTURA AJDOVSKE SLADKE ŽEMLJE
V Ajdovščini danes deluje največje pekarsko podjetje v državi, izročilo tradicionalne peke kruha pa je v prejšnjem stoletju počasi izginjalo. Ajdovščina je vselej slovela po odličnem kruhu. Poznan je običaj, da so se Slovenci na poti iz Italije vselej ustavili v Ajdovščini, da bi se oskrbeli s svežim kruhom. V času, ko vse bolj cenimo skrbno pridelano in kakovostno pripravljeno hrano, smo v Vipavski dolini pričeli obujati že skoraj pozabljene postopke priprave kruha in pekarskih izdelkov. V okviru projekta je bila pred pozabo rešena tudi receptura za slovito ajdovsko sladko žemljo, ki je kot ustvarjena za zdrav in okusen zajtrk. Tradicionalna sladka žemlja bo kmalu spet na voljo v lokalnih prodajalnah, že danes pa jo predstavljamo v kratkem promocijskem filmu, ki se s sliko sprehaja med očarljivimi vedutami Vipavske doline in nas vabi k okušanju lokalnih dobrot.
V Vipavski dolini se zavedamo pomembnega sporočila, ki ga poudarja tudi UNESCO – da je »dediščina v naših rokah«. Od nas ljudi (tj. varuhov, nosilcev in prenašalcev tradicionalnih znanj) je odvisno, kako se bo lokalna kultura ohranjala, razvijala in prenašala na mlajše rodove. Ker bi radi pekarsko in mlinarsko dediščino še naprej raziskovali, obujali in hkrati razvili načine, kako jo vzdržno uporabiti za naš razvoj, velja poudariti, da se zbiranje gradiva o peki kruha, pekarstvu in mlinarstvu na Vipavskem še ni zaključilo, temveč šele dobro začelo.
TEKST: ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN RAZVOJNE ZADEVE OBČINE AJDOVŠČINA
Operacija sodelovanja LAS »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« je sofinancirana s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020 / ukrep LEADER/podukrep 19.3