Ajdovščina, drugo največje mesto Vipavske doline, ki je prislonjeno ob pobočje Gore ter ob hudourniški reki Hubelj, ob kateri je mesto tudi nastalo in je z njo še vedno povezano.

Zgodovina mesta sega več kot dva tisoč let nazaj, v čas, ko so Rimljani ob Hublju najprej postavili cestno postojanko, nato pa zgradili mogočno vojaško utrdbo. Znotraj rimskega obzidja se je kasneje razvilo strnjeno srednjeveško naselje z ozkimi ulicami, gasami, ki so se ohranile vse do danes.
Ajdovščina je zaradi svoje geografske lege ob reki Hubelj in v prometno zelo odprti Vipavski dolini razmeroma zgodaj razvila industrijo. Ob njej so se razvile fužine, med pomembnejšimi panogami je bilo mlinarstvo, ki je ustvarjalo dobre pogoje za razvoj pekarstva.

Po drugi svetovni vojni se je iz prejšnje tradicije  razvil Mlinotest, veliko mlinarsko in pekarsko podjetje. Ajdovščina je vselej slovela po odličnem kruhu. Poznan je običaj, da so se Slovenci na poti iz Italije vselej ustavili v Ajdovščini, da bi se oskrbeli s svežim kruhom.

Na našem srečanju smo partnerja iz štirih sodelujočih LAS na projektu sodelovanja Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost; LAS med Snežnikom in Nanosom, LAS loško pogorje in LAS s CILjem popeljali na sprehod po mestu po sledeh industrijske dediščine, mimo umetniških galerij, ki so tesno povezane s pekarstvom (Veno Pilon) ter pokazali dobre prakse ohranjanja naše kulturne dediščine in tradicije.

Ogledali smo si Pilonovo galerijo; Veno Pilon, priznan ajdovski umetnik, je bil rojen v hiši, v kateri je delovala pekarna. Pekarno je v prvi polovici 20. stoletja vodil njegov oče, Domenico Pilon (po domače Meningo). V njej je prodajal različne vrste kruha, ki jih je Veno Pilon upodobil na svoji sliki »Kruh« in na neki razstavi s ponosom poudaril »to pa je Meningov kruh«. Direktorica Pilonove galerije je izpostavila tudi Miška Venča, ki kot mišek prebiva v Pilonovi pekarni in je sedaj namenjen za animiranje otrok in pripravo otroških delavnic.

Ogledali smo si tudi zapuščino Rustjeve hiše. Poleg Meningove pekarne je bila v Ajdovščini poznana tudi Ruštjeva pekarna (v Rustjevi hiši), ki se je nahajala v neposredni bližini Pilonove pekarne (danes Pilonove galerije). V prihodnje se planira tudi obnova te pekarne.

Pogledali smo si tudi kar je ostalo od pogorelega Jochmannovega mlina, ki se nahaja tik ob vhodu v ajdovsko mestno jedro, je bil v 19. stoletju najmogočnejši valjčni mlin v cesarstvu, celotno zgodovino mlinarstva nam je predstavil gospod Jožef Krečič. Leta 1867 je mlin zgradil Wenzel Jochmann, viri pa navajajo, da je Jochmann leta 1905 vanj vgradil vodno turbino in tako proizvajal elektriko zase in še za nekaj meščanov.

Ogledali smo si in predstavili tudi nove prostore v centru Ajdovščine, ki so namenjeni TICu, prej pa je v njih delovala trgovina PEKO.
Matej Lavrenčič, nam je kot primer dobre prakse predstavil delovanje Faladurja (faladur je starinska beseda za kaščo). Nahajajo se v obnovljenem
rimskem stolpu sredi Ajdovščine, kjer ponujajo lokalne izdelke in proizvodov  in ustvarjajo zgodbo o Vipavski dolini.

Obiskali smo tudi kmetijo Pipan iz Planine nad Ajdovščino, kjer so nam predstavili pozabljeno obrt peke kruha na tradicionalen način in kjer so svojo zgodbo spremenili v uspešno dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Operacija sodelovanja LAS »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« je sofinancirana s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020 / ukrep LEADER/podukrep 19.3.