Pokalica, regrat, kurja črevca, divja lakota in plešec je le nekaj primerkov več kot 60 užitnih divjih rastlin, ki jih je skozi leto najti v okolici Slapa pri Vipavi. O njih se bo mogoče seznaniti na novi tematski poti Med divje. Domačini bodo na zanimiv način predstavili tudi uporabo rastlin v kuhinji in s tem dopolnili vinsko ponudbo vasi, ki slovi kot kraj, kjer raste največ zelena na svetu.

Samo par korakov od obnovljenega vaškega jedra ali starega placa, ki slovi kot tretje najlepše vaško jedro v Sloveniji, se obiskovalcu odpre pogled proti Planini ter vse do Gore in Čavna. Mimo zadnjih domačij se med vinogradi in v senci dreves vije stara pot proti Majeriji, nekdanji pristavi grofov Lanthieri, ki sta jo iz ruševin v sodobno domačijo obudila Matej in Nataša Tomažič. Ob komaj kaj več kot 400 metrih stare poljske poti je samo spomladi, kot se je pokazalo ob popisu, ki ga je v družbi domačinov opravil poznavalec in avtor številnih knjig na temo divje hrane Dario Cortese, mogoče najti več kot 60 užitnih divjih rastlin.

In tu se začenja zgodba o divjih rastlinah kot zeleni priložnosti in zelenih delovnih mestih ter o novi tematski pešpoti Med divje, ki jo bodo domačini javnosti predstavili sredi junija, ko bodo uradno zaključili operacijo Zelena priložnost – divje rastline. Gre za eno od dveh pobud, ki sta dobili podporo na prvem javnem pozivu LAS Vipavska dolina za denar iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Slapencem je pri izvedbi na pomoč priskočila Občina Vipava, ki je tudi nosilka projekta.

“Namen te poti je, da nas bo spomnila, da smo med užitnimi rastlinami in da je čas, da jih začnemo vnašati v vsakodnevno prehrano.”Matej Tomažič Turistična kmetija Majerija

Pravo bogastvo divjih užitnih rastlin

“Ideja se je porodila ob obnovi vaškega jedra, ko smo želeli znova vzpostaviti tudi staro pešpot med središčem vasi in Majerijo. Ta je služila oskrbniku gradu in po njej so kasneje na šolsko posest hodili učenci kmetijske šole, a jo je po gradnji nove povezave preraslo grmovje,” je pojasnil predsednik sveta KS Slap Alojz Ambrožič. Idejo so imeli, denarja pa ne, zato so čakali primerno priložnost, ki se je pokazala v okviru LAS Vipavska dolina. Domačini so se odločili, da jo uredijo kot tematsko pot, ob kateri bodo predstavili bogastvo divjih užitnih rastlin, ki rastejo okrog vasi. “To je bil tudi za nas izziv, saj za polovico sploh nismo vedeli, da so užitne in ne samo plevel,” je dodal Ambrožič.

Pri načrtovanju poti in njene opreme je sodelovala domača arhitektka Katarina Ferizović. Domačinom in obiskovalcem bo pri prepoznavanju rastlin v pomoč pet informacijskih tabel. “Ob poti bomo postavili tudi klop za počitek, kjer si bodo lahko poiskali še dodatne informacije in nabrali par rastlin. Pot bomo vključili tudi v traso tradicionalnega pohoda Pot med vinogradi in slapovi,” je še povedal Ambrožič.

“Možnosti je veliko in, ne nazadnje, gre za zastonjsko kuhinjo. Treba se je le organizirati, si vzeti čas, iti v naravo, divje rastline redno nabirati in spoznavati.” Dario Cortese naš največji poznavalec zdrave prehrane in samoniklih rastlin

Za simbol pešpoti so izbrali pokalico (Silene vulgaris), ki jo je v Vipavski dolini pogosto najti prav v vinogradih, po katerih slovi tudi Slap. Slovensko ime je dobila zaradi poka, ki ga ustvari čaša, ko jo stremo med dlanmi. Kot je v zasnovi celostne grafične podobe in znaka, ki ga je izdelal Vipavec Dejan Koradin, zapisala avtorica projektne naloge Orjana Velikonja Grbac, so jedi s pokalico v Vipavsko dolino verjetno prišle iz Italije, kjer so še danes cenjene.

V akciji Zelena priložnost – divje rastline poleg Občine Vipava in KS Slap sodelujejo še Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina, Društvo upokojencev Ajdovščina in Turistična kmetija Majerija. Njen lastnik in kuharski mojster Matej Tomažič je v projektu prepoznal priložnost za spodbudo gostincem in drugim turističnim delavcem, da bi užitne divje rastline pogosteje vključevali v kulinarično ponudbo.

“Namen te poti je, da nas bo spomnila, da smo med užitnimi rastlinami in da je čas, da jih začnemo vnašati v vsakodnevno prehrano. Ker delam tudi kot gostinec, vem, kaj si želijo gostje. Ti so siti kupljenih zelenjavnih stvari, hkrati vsi iščemo nove okuse, ki so čim bolj naravni in tudi s tega vidika je v gostinski kuhinji zelo smiselna in logična uporaba divjih rastlin. Dajejo nam osnovo za odlične, zdrave, polnovredne jedi, s katerimi lahko še bolj privabimo goste.”

Zelena priložnost za delovna mesta

Snovalci pobude ob tem izpostavljajo tudi priložnost za razvoj zelenih delovnih mest na podeželju, ki ponujajo priložnost za vključitev ranljivih skupin. V sklopu projekta so zato organizirali delavnico z Gajo Brecelj iz Umanotere, ki je predstavila možnosti zelenih delovnih mest v turizmu, ter v goste povabili Laro Lapajne Golob, ki je tako delovno mesto ustvarila in uspešno vodi kmetijo v Srednji Kanomlji.

Tudi Matej Tomažič se strinja, da je v tej smeri mogoče narediti korak naprej. “Marsikdo pomisli, da so te stvari dobre samo za živino, v resnici pa bi lahko z nabiranjem in s predelavo užitnih divjih rastlin lepo živela en človek ali ena družina. Iz izkušenj vemo, da so nekatere rastline, predelane v zanimiv proizvod, tako zaželene, da se jih proizvaja in trži v večjih količinah. V naši vasi več družin živi od trt in vina in prepričan sem, da bi lahko enako uspešno živele tudi od divjih rastlin. Gostinci so to priložnost že opazili in k njej pristopajo zelo resno. Ne nazadnje je slovenska kuhinja zmeraj bolj prepoznavna po teh divjih rastlinah in jedeh iz njih.”

Slapenci so v predstavitev ob tematski poti vključili le 30 najbolj zanimivih primerkov, ki jih je najti v obilju užitne divje zelenjave, zlasti spomladi. Strokovni sodelavec projekta Dario Cortese je o izboru povedal: “Izbrali smo nekatere bolj pogoste in splošno razširjene ter nekatere, ki jih v prehrani uporabljamo zlasti na Primorskem, drugje pa niti ne. Med zadnje sodi pokalica, na seznam smo uvrstili divje hmelje, veliko vrtnih plevelov, med drugimi kurja črevca, bršljanasto grenkuljico, navadni pelin, hrapavo škrbinko, regačico, divjo lakoto, plešec ter poletne plevele, med katerimi so tolščak, bela metlika, ščiri, od ostalih užitnih rastlin pa še rman, trpotec. Govorimo o 50 in več vrstah, ki bi jih lahko uporabili v vsakodnevni prehrani in tudi v visoko sofisticirani kuhinji. Z njimi lahko pripravimo juhe, solate, zelenjavne zavitke, smutije, ali pa preprosto frtaljo. Možnosti je veliko in, ne nazadnje, gre za zastonjsko kuhinjo. Treba se je le organizirati, si vzeti čas, iti v naravo, jih redno nabirati in spoznavati,” je na celodnevni delavnici o pravilnem nabiranju ter pripravi in uporabi v kuhinji še povedal Cortese.

K sodelovanju so povabili tudi širšo javnost, saj je Občina Vipava objavila javni kulinarični natečaj Kuhajmo z divjimi in do 3. junija zbira najbolj zanimiv, inovativen recept za pripravo jedi iz divjih užitnih rastlin.

Slap vabi v vseh letnih časih

Kot je poudaril Alojz Ambrožič, bo tematska pot pomembna pridobitev za kraj, ki bo v prihodnjem letu obeležil 800. obletnico prve pisne omembe. V šestih zaselkih vasi, ki je ime dobila po slapu na enem od pritokov Slapenskega potoka, danes živi približno 420 prebivalcev, ki se pretežno ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, sadjarstvom, pa tudi s turizmom, gostinstvom in z obrtmi. Okrog vasi se na približno 200 hektarih razprostirajo vinogradi, domačini pa se radi pohvalijo, da je Slap kraj z največ zelena na svetu, saj ga pridelujejo na približno 20 hektarih.

Med najstarejšimi stavbami je župnijska cerkev sv. Matije, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1373. V središču vasi je ohranjenih nekaj domačij z začetka 18. stoletja, ki se ponašajo z obnovljenimi kamnitimi portali, vodnjaki in napisi. V graščini ob vaškem jedru je nekaj let delovala Deželna sadjerejska in vinorejska šola, ki je bila prva slovenska kmetijska šola, ustanovili so jo z odlokom deželnih stanov, 18. septembra 1873. V bližini Majerije, prav ob pešpoti, stoji zanimiv in pozabljen enoločni kamniti most čez potok Dragonc.

“Za obiskovalce so zanimive domačije s kamnitimi arhitekturnimi elementi, stara dvorišča z vodnjaki, obnovljene vinske kleti, v okolici vasi pa številne pohodniške in kolesarske poti. Med različnimi dogodki velja omeniti šagro sv. Matije, kulturno izobraževalne dogodke na Domačiji Malik in program Popoldan na Slapu, v okviru katerega smo na pobudo domačina Tadeja Kobala uredili vaško knjižnico. V aprilu organiziramo že tradicionalni dogodek Pohod med vinogradi in slapovi, poleti vabijo naši vinarji v prijeten hlad kleti, vrata svojih hramov na široko odprejo tudi zadnjo soboto v novembru s prireditvijo Dan odprtih vrat. Letošnja novost bo prvi Slap Vino Festival, dvodnevni dogodek sredi junija, ki bo na vaškem placu združil vino, kulinariko in kulturo. Organiziral ga bo Zavod Slap-Vipava, njegov pobudnik in idejni vodja je domačin Denis Jež. Verjamemo pa, da bomo v prihodnje ponudbo kulturnih, turističnih in družabnih dogodkov v naši vasi še nadgradili,” je povedala predsednica Vinarsko turističnega društva Slap – Vas zlatih kapljic Marina Marc.

Članek je bil prvotno objavljen 18.5.2019 v Primorskih novicah:

https://www.primorske.si/plus/sobota/divja-zelena-priloznost