V začetku meseca maja se je v okviru operacije Prostora doživetij pekarske in mlinarske tradicije na osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina izvedla delavnica peke kruha z okoli  80 osnovnošolci v organizaciji Občine Ajdovščina. 

Pod strokovnim vodstvom dr. Jasne Fakin Bajc iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se z učenci prilagojenega programa šole in učenci 2. razredov pogovarjali o peki kruha v domačem okolju, kako pečemo kruh doma, s kom ga pečemo, kakšne vrste kruhov pečemo, kateri kruh jemo raje in podobno. Razmišljali so o pomen kruha v času revščine ali pomanjkanja in kaj bi naredili, če kruha ne bi bilo dovolj za vse. Izpostavili so zanimive zgodbe, kot primer ko se peka kruha ponesreči in kako bi reševali nastalo zagato. Prek interaktivnega didaktičnega vira Kruh in čas smo poslušali zgodbo, kako se je mali punčki, stari 8 let pokvaril kruh, ko ga je spekla. To in še vrsto drugih zgodb o kruhu, pekarski in mlinarski dediščini lahko na istem mestu raziskujete tudi sami.

S predstavnicami Društva gospodinj s Planine pri Ajdovščini smo se nato lotili praktične peke kruha. Pripravili smo moko, jajca, kvas, maščobo in mleko, zgnetli smo testo, bili zelo kreativni pri oblikovanju raznovrstnih štručk in bili pridni, tihi in mirni, da je testo lepo vzhajalo. V času ko se je kruh pekel smo pogledali dva dokumentarno izobraževalna kratka filma »Ko v peči zadiši po toplem kruhu« ter »Belega kruha ne sme zmanjkati. Na ta način smo poiskali in prepoznali razliko med individualno peko kruha doma in količinsko peko kruha v (parni) pekarni.

Z delavnico smo motivirali in aktivirali mladostnike, tokrat osnovnošolce, da preko raziskovanja kulturne dediščine domačega prostora prepoznavajo svojo identiteto in se opolnomočijo za razvoj potenciala, ki ga le-ta ponuja. Delavnica je učence spodbudila k kreativnemu razmišljanju in pogovoru o kruhu, kot temeljni dobrini družbe v kateri se nahajamo.

Aktivnost se izvaja v okviru operacije Prostor doživetij pekarske in mlinarske tradicije, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.