Peka domačega kruha je v vsakem domu vedno pričarala omamen vonj, ki je največkrat najbolj razveselil prav otroke. Sodeč po odzivih naših osnovnošolcev in predšolskih otrok ter njihovih učiteljic, vzgojiteljic in staršev na izobraževalno aktivnost »naj pek« pa lahko mirno potrdimo,  da pekarska in mlinarska dediščina tudi danes predstavljata pomemben element veselja, zadovoljstva, ponosa, krepitve otroške samozavesti in priložnost za medgeneracijsko povezovanje in skupno ustvarjanje.

V okviru izvajanja operacije sodelovanja LAS »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« (ukrep LEADER, podukrep 19.3), ki jo v sodelovanju z zunanjimi izvajalci vodita Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina in Občina Ajdovščina, so bili k pekarskim in mlinarskim aktivnostim tokrat povabljeni učenci iz osnovnih šol iz zgornje Vipavske doline in predšolski otroci iz ajdovskega vrtca. Zaradi nastale epidemije, šolanja od doma in delnega zaprtja vrtcev, je bila vsebina delavnic za otroke do 15 let nekoliko prilagojena.

Osnovnošolce smo z aktivnostmi nagovorili na dan praznovanja tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki se ga je v letošnjem šolskem letu obeleževalo 20. novembra 2020. Za učence smo pripravili Učno gradivo za spoznavanje dediščine pekarstva in mlinarstva v zgornji Vipavski dolini, ki jim je pomagalo pri likovnem ustvarjanju in prijavi na likovni natečaj »Naj pek«. Poleg tega so bili učenci nagovorjeni, da za tradicionalni zajtrk ali v dnevih po njem skupaj s starši ali starimi starši sami spečejo domač kruh. S tem smo želeli doseči, da bi učenci na ustvarjalen in izkustven način spoznavali in (so)ustvarjali dediščino pekarstva.

V sodelovanju z gospodinjami Društva gospodinj in dramske skupine s Planine smo za učence zbrali stare recepte o peki koruznega kruha, belega kruha in rogljičkov. Hkrati smo učence prosili, da stopijo v čevlje priznanega ajdovskega peka Dominika Pilona (po domače Meninga) – očeta slikarja, grafika in fotografa Vena Pilona (1896 – 1970), in poustvarijo svojo pekarsko košarico. Ta naj bi bila podobna košarici, ki jo je priznani ajdovski slikar Veno Pilon leta 1922 upodobil na sliki Kruh, in ki jo danes hranijo v Pilonovi galeriji. V košarici je več pekarskih izdelkov, ki so jim včasih rekli drobiž.

Za lažje spoznavanje dediščine pekarstva in mlinarstva smo za naše otroke v sodelovanju z dijaki Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine pripravili dva dokumentarna filma. Film »Brez koruze ni bilo kruha« govori o pridelavi koruze, mletju v mlinih in peki koruzne pogače. Film »Ko iz krušne peči zadiši po toplem kruhu« pa prikazuje peko kruha v krušni peči na Colu. Postopek predstavljajo starejši sogovorniki, ki so se spominjali, kako so njihove mame pekle kruh. Zaradi nezmožnosti snemanja na terenu, smo uporabili stare posnetke, ki jih je leta 2001 posnel Ivan Pregelj.  Učenci so si tudi ogledali promocijski film o pekarstvu in mlinarstvu, ki je nastal v okviru operacije. Film zasleduje zgodbo o prenosu dediščine in tradicije iz starejše na mlajšo generacijo.

Sledeč zapisom na spletni strani Osnovne šole Šturje, Ajdovščina, so učenci s pomočjo pripravljenih gradiv in pekarsko izkušnjo spoznali, »da je peka domačega kruha zabavna in prav nič težka.« Na Osnovni šoli Col pa so učiteljice ugotovile, da so pri peki domačega kruha izredno pridni tudi fantje, ki so se pekarske naloge lotili zelo zavzeto in resno. Pekarsko in likovno so bili ustvarjalni tudi na Osnovni šoli Vipava in Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina. V Vipavi so učenci poleg peke žemljic in rogljičkov izdelali tudi lične škatle iz lepenke, ki so jih okrasili s cvetjem, kroglicami in trakovi.

Podobno nalogo so v mesecu januarju 2021 dobile tudi vzgojiteljice, vzgojitelji in starši otrok iz Vrtca Ajdovščina. Otroci so najprej s pomočjo ljudske pesmice »Polžek gre v mlinček«, ki jo je v knjigi Nace ima svoje tace (2018) zapisal Franc Černigoj, spoznali načine pridelave koruze in  pomen mlinov. Ogledali so si tudi pripravljene filme dijakov iz srednje šole ter filme ajdovske likovne pedagoginje mag. Silve Karim, ki je za revijo Ciciban predstavila gnetenje testa v mentrgi in nečkah. Nato so likovno ustvarjali in zavzeto pekli.

Likovne izdelke otrok je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali mag. Silva Karim, likovna pedagoginja, Tina Ponebšek, direktorica Pilonove galerije in Irena Raspor, Občina Ajdovščina. Ugotovila je, da so vsi izdelki, ne glede na starost udeležencev, kvalitetni, zato je bil izbor najboljših težka naloga. Mladi ustvarjalci bodo za svojo kreativnost in trud nagrajeni, najboljša likovna dela pa bodo tudi razstavljena v Pilonovi galeriji.

Sodeč po fotografijah, likovnih izdelkih in odzivih vzgojiteljic, učiteljev in nekaterih staršev so otroci  ob dediščini pekarstva in mlinarstva neizmerno uživali. To dokazuje tudi zadnji nastali film, sestavljen iz raznih fotografij iz različnih pekarskih delavnic, ki smo ga poimenovali »Zakaj ohranjati dediščino pekarstva in mlinarstva?«.

Mirno lahko sklenemo, da kruh in moka nista le osnovni živili, temveč peka kruh pričara veselje, nas spomni na lepe otroške dni, omogoča številne priložnosti za izmenjavo malih pekarskih skrivnosti ter spodbuja k ustvarjalnosti. Z mislimi o kruhu bi seveda lahko nadaljevali, saj se prav vsak izmed nas spomni na svoja pekarska doživetja in nepozabne spomine. Resnično upamo, da bomo te spomine znali med seboj povezati in deliti v novem Doživljajskem centru pekarstva in mlinarstva, ki bo nastal v nekdanji Rustjevi hiši v Ajdovščini. Tu bo še veliko novih priložnosti za razvoj naše pomembne pekarske in mlinarske dediščine med tradicijo in inovacijo.

Sodelavci na projektu se iskreno zahvaljujemo vsem učencem, predšolskim otrokom, njihovim učiteljem, vzgojiteljicam, staršem in starim staršem za sodelovanje in za vso podporo.

Operacija sodelovanja LAS »Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost« je sofinancirana s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020 / ukrep LEADER/podukrep 19.3.